torek, 1. november 2016

28. oktober — svetovni dan juda

28. oktober je rojstni dan Jigora Kana, ustanovitelja juda. Celotna judo skupnost obeležuje ta dan kot svetovni dan juda.
Judo je več kot samo učenje in uporaba borbenih tehnik. Je celovit in čudovit sistem fizične, intelektualne in moralne vzgoje. Ima svojo kulturo, sistem, zapuščino, navade in tradicijo. Judoistom podarja etična načela, vrednote, način življenja in način bivanja.
Končni cilji juda so postati dober človek in delati dobro v skupnosti. Tekmovalni rezultati, pasovi, rangiranje — vse to ne pomeni nič, v kolikor posameznik gleda le nase in deluje le zase. Kdor deluje in zna dajati, mu življenje vrne z obrestmi. In judo je lahko življenjska pot, če se tako odločiš.

Judo in vrednote

Judo je več kot samo učenje in uporaba borbenih tehnik. Je celovit in čudovit sistem fizične, intelektualne in moralne vzgoje. Ima svojo kulturo, sistem, zapuščino, navade in tradicijo. Judoistom podarja etična načela, vrednote, način življenja in način bivanja.


  • spoštovanje
  • disciplina
  • prijateljstvo    
  • pogum    
  • vljudnost    
  • samokontrola    
  • pomoč    
  • skromnost    
  • vztrajnost

Zgodovina in razvoj kluba

Začetki Judo kluba Golovec segajo v leto 1978. Sprva je deloval kot sekcija Športnega društva Golovec, nato pa se je 17. Decembra 1987 preoblikoval v samostojni klub. Prvi predsednik kluba je bil Čedo Škondrič, ki je funkcijo opravljal do leta 1997, zdajšnji predsednik pa je Vasilij Prokofjev.

Klub že od vsega začetka deluje v Štepanjskem naselju v Ljubljani, in sicer na OŠ Karla Destovnika Kajuha. Kasneje se je delovanje preselilo v Zeleno jamo, leta 1994 pa smo se pa vrnili v Štepanjsko naselje.

Skozi generacije se je na naših blazinah zvrstilo preko 1.500 ljubiteljev juda ter veliko vrhunskih tekmovalk in tekmovalcev, ki so in še dosegajo odmevne uspehe na domačih in mednarodnih tekmovanjih.

Naše tekmovalke in tekmovalci so večkratni državni prvaki in nosilci drugih priznanj ter redni člani državne reprezentance. Uspešno so zastopali barve Slovenije na mladinskih svetovnih in evropskih prvenstvih, na članskih evropskih prvenstvih ter na tekmovanjih za svetovni pokal. Uspešno nastopajo tudi na drugih domačih in mednarodnih tekmovanjih.
Na strokovnem področju skrbimo za vzgojo in izobraževanje trenerjev, sodnikov in drugih strokovnih kadrov.


PRVI TRENERJI IN INŠTRUKTORJI
V letih 1978–1996 je klub vodilo veliko trenerjev in inštruktorjev:
mag. Aljoša Redžepovič, 3. dan — prvi trener
Boro Ličina, 3. dan (danes 5. dan)
Vojko Rogelj, 3. dan (danes 5. dan)
Vasilij Prokofjev, 1. dan
Sašo Radilović, 1. dan
Nerko Džekić, 1. dan
Aleksander Prokofjev, 1. kyu
Vladimir Marter, 2. kyu
Stanislav Repič.

TEKMOVALNI USPEHI
OBDOBJE 1978–1986
V tem obdobju so tekmovalci dosegali izjemne rezultate predvsem v pionirski, kadetski in mladinski konkurenci in ni bilo tekmovanja, s katerega se posamezniki ne bi vračali z medaljami.
Nekateri tekmovalci te generacije, ki so ponesli ime in ugled kluba v državni in mednarodni prostor.
Bojan Čušin
Nadim, Dadi in Juni Alkhatib
Primož Vehar
Richard Pavlin
Marko Novak
Klavdij Žnidaršič
Tudi v ekipni konkurenci je ta generacija dosegla nekaj zavidljivih rezultatov:
1982, Memorial Zvonka Runka, ekipno 1. mesto
1983, Pokal Golovec, ekipno 1. mesto
1984, Nagaoka, pionirji 2. mesto
1987, Pokal Golovec, ekipno 1. mesto
1988, Pokal Golovec, ekipno 1. mesto
1988, turnir Celje, ekipno 2. mesto
Pomemben mejnik pa je zagotovo uvrstitev članske ekipe v 1. Slovensko judo ligo leta 1986. Ekipo so sestavljali:
Dadi in Juni Alkhatib
Marko Novak
Stane Repič
Klavdij Žnidaršič
Boro Ličina s trenerjem Aljošo Redžepovičem.
OBDOBJE 1986–1996
To je bilo obdobje menjave generacij, vendar pa so tudi mladi nadaljevali z odličnimi uspehi. Ob enem gre za čas največjih tekmovalnih uspehov posameznikov, članov našega kluba. V tem obdobju je ekipa nastopala v 1. in 2. Slovenski judo ligi, posamezniki pa so osvajali medalje med pionirji, kadeti in mladinci na prvenstvih bivše Jugoslavije in na drugih večjih mednarodnih tekmovanjih (tekme Alpe-Adria, Nagaoka idr.).
Tekmovalci te generacije:
Ozren Škondrič, Dean Fortun, Uroš Trujkič, Peter Antoničevič, Aljoša Crkvenjaš, Bogdan Savič, Milorad Nikolič, Matej Primc, Milan Jovanovič, Tilen Cvetko, Marko Ebert, Dejan Radževič, Aljaž in Bine Rogelj, Karmen Cunder, Nuša in Jure Lampe idr.

OBDOBJE PO LETU 1991
Po osamosvojitvi Slovenije, leta 1991, so naši tekmovalci redno osvajali odličja na državnih prvenstvih v vseh kategorijah, nekateri med njimi pa so bili člani reprezentance.
1992
Olimpijski dnevi mladih, Aljaž Rogelj, (3. mesto), Jure Lampe
Mladinski A pokal Stockerau (A), Nuša Lampe (5. mesto)
Mladinsko Evropsko prvenstvo Jeruzalem (IZ), Nuša Lampe (9. mesto)
1993
Mladinsko Evropsko prvenstvo Papendal (NL), Nuša Lampe
Člansko Evropsko prvenstvo Atene (GR), Nuša Lampe (9. mesto)
Članski A pokal Budimpešta (H), Nuša Lampe (9. mesto)
Članski B pokal Bratislava (SK), Nuša Lampe (7. mesto)
1995
Članski A pokal Praga (CZ), Uroš Trujkič
1996
Mladinsko Svetovno prvenstvo Porto (PR), Jure Lampe
Članski A pokal Budimpešta (H), Nuša Lampe (7. mesto)
Članski A pokal Pariz (F), Nuša Lampe
Članski A pokal München (D), Nuša Lampe

OBDOBJE 1997 DO 1999
To je obdobje menjave tekmovalnega, vodstvenega in strokovnega kadra v našem klubu. Novi predsednik kluba je leta 1997 postal dolgoletni trener Vasilij Prokofjev, strokovno vodstvo pa je prevzela Nuša Lampe. S trenerskim delom sta pričela tudi Mojca Šlenc in Gregor Gleščič.
Nekateri tekmovalci te generacije:
Bojan Kosednar, Mojca Šlenc, Katarina Čop, Tanja Savič, Lea in Nuša Harter, Irena Zagorc, Nina Čelešnik, Edis Kukovica, Sebastjan Anderle, Violeta Sope, Polona Marter, Jaka Zupančič, Davor Cvjetkovič, Kristijan Erdeljc, Andrej Borštnik, Rok Jelenko, Petra Rovšek.

OBDOBJE 2000 DO 2004
V začetku tega obdobja je prišlo do trenerske krize; stari trenerji so prenehali z aktivnim delom v klubu iz različnih razlogov, ostali sta le Nuša Lampe in Mojca Šlenc, ki sta morali pričeti zgodbo od začetka.

OBDOBJE 2005 DO DANES
Obdobje strme rasti kluba, povečevanja števila strokovnega kadra, širitev programov vadbe ter odpiranje novih lokacij za vadbo juda.
Danes delujemo predvsem z mladimi judoisti, ki predstavljajo 80% našega članstva, povečali in vzgojili smo lasten strokovni kader, tako da danes v klubu delujeta 2 trenerja s fakultetno izobrazbo športne smeri, 2 trenerja juda, 5 inštruktorjev juda, v trenersko izobraževanje pa bomo tudi v bodoče redno vključevali še naš podmladek.

Nosilci mojstrskih pasov

Judo Golovec se ponaša s kar 20 nosilci mojstrskih pasov:

Foto: Tilen Perko

1. Nuša Lampe 5. DAN
2. Aljoša Redžepovič 3. DAN
3. Matija Erjavec 2. DAN
4. Jure Lampe 2. DAN
5. Bogdan Savič 2. DAN
6. Mojca Šlenc 2. DAN
7. Uroš Trujkič 2. DAN
8. Katarina Čop 1. DAN
9. Gregor Gleščič 1. DAN
10. Rok Jelenko 1. DAN
11. Miša Korva 1. DAN
12. Aljaž Peteh 1. DAN
13. Živa Pogačar 1. DAN
14. Vasilij Prokofjev 1. DAN
15. Tamara Pungaršek 1. DAN
16. Sašo Radilovič 1. DAN
17. Luka Sanič 1. DAN
18. Drago Stankovič 1. DAN
19. Milan Stankovič 1. DAN
20. Ozren Škondrič 1. DAN

Zakaj je pomembno učenje varnega padanja?

Vzrok za 70% poškodb pri otrocih je padec pri igri, skokih z višine, vožnji s kolesom ali z rolerji. Zato jih je nujno potrebno naučiti pravilnega padanja in obvladovanja položaja telesa v prostoru — vse to omogočajo osnovni elementi JUDA.



Foto: Tilen Perko

Kaj je judo? Zgodovina juda.

Judo izhaja iz Japonske, kot izpeljanka različnih borilnih veščin, ki so jih razvijali samuraji skozi stoletja. Leta 1882 je Jigoro Kano iz različnih borilnih veščin izbral najboljše tehnike, ki se jih lahko varno izvaja, in osnoval svojo šolo borilnih veščin — KODOKAN JUDO.
Foto: Tilen Perko
Od takrat naprej se je judo hitro razširil po celem svetu. Danes je v Mednarodno judo federacijo (IJF) včlanjenih 187 držav, judo pa po celem svetu trenira preko 25 miljonov ljudi. Tako je judo v svetu drugi najpopularnejši šport, takoj za nogometom, v mnogih državah pa je tudi del športne vzgoje v osnovnih in srednjih šolah.
JUDO je individualni šport, ki vpliva na psihološko stabilnost, vztrajnost ter enakomerno fizično krepitev telesa mladega človeka, saj se le-ta uči, kako premagati strah pred nasprotnikom in ovirami, ki se pojavljajo na treningu, tekmovanju,… V vseh teh situacijah je odvisen od lastnih odločitev in reakcij. Premagovanje nasprotnika, ovir, težav in lastnega strahu v JUDU lahko primerjamo s podobnimi situacijami v življenju. Dokazano je tudi, da se je šolski uspeh pri šoloobveznih otrocih, ki se ukvarjajo z JUDO-m, popravil za več kot 10%; največji napredek so pokazali tisti, ki so še posebej iztopali pri vedenju (agresivnost, nedisciplina, nezbranost,…).
JUDO pa je več kot samo učenje in uporaba borbenih tehnik. Je celovit in čudovit sistem fizične, intelektualne in moralne vzgoje. Ima svojo kulturo, sistem, zapuščino, navade in tradicijo. Judoistom podarja etična načela, način življenja in način bivanja. Ali kot se je izrazil sam Jigoro Kano: “Judo predstavlja način, s pomočjo katerega lahko najbolj učinkovito uporabimo fizično in psihično moč. V poučevanju napada in obrambe, judo krepi vaše telo in duha in vam pomaga, da njegove principe sprejmete za svoje. Na ta način se izpopolnjujete in postajate vzoren član skupnosti. To pa je tudi končni cilj juda.”


Zakaj je judo primeren za otroke?

  1. 1. Telesna vadba
  2. 2. Univerzalnost judo
  3. 3. Razvoj koordinacije
  4. 4. Samoobramba
  5. 5. Enakopravnost med spoloma
  6. 6. Samozaupanje
  7. 7. Disciplina
  8. 8. Poudarjanje individualnega dosežka
  9. 9. Tekmovanje
  10. 10. Pasovi in rangiranje
  11. 11. Mentalna vadba
  12. 12. Judo ni zgolj fizična moč, temveč kontrola

  13. Foto: Tilen Perko